Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 12:25
0,91 %
17.123,00
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 27.11
-0,36 %
1.302,43
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Knjižnica

 |  Vstop  >  Vzajemni skladi  >  Osnove vzajemnih skladov  >  Provizije in drugi stroški
Vsebina
1.Uvod
2.Enkratni stroški
3.Redni stroški
4.Kateri stroški so najpomembnejši?
 Redni stroški

Redni stroški nastopajo ves čas, ko ste prisotni v skladu.

V nasprotju z enkratnimi stroški zanje ne prejmete računa in ne pomenijo nobenega vplačila ali izplačila, temveč se sproti odračunavajo od vrednosti sklada in so upoštevani pri javno objavljeni vrednosti enote premoženja (VEP) sklada.

Donosi skladov, ki jih vidite kot gibanje VEP, tako že odražajo tudi redne stroške, ki se pojavljajo pri njegovem poslovanju.

Redni stroški so: upravljalska provizija, skrbniška provizija in drugi stroški.

1. Upravljalska provizija

To je letno nadomestilo upravljalcu za upravljanje sklada. Izraženo je s fiksnim odstotkom od povprečne vrednosti sklada, obračunava se dnevno. Trenutno (november 2010) še vedno velja, da so upravljalske provizije skladov, dostopnih v Sloveniji, relativno visoke v primerjavi s tistimi, ki nastopajo pri upravljalcih v tujini.


2. Skrbniška provizija

To je letno nadomestilo za skrbniške storitve, ki jih po novi zakonodaji v imenu zaščite vlagateljev izvajajo banke-skrbnice. Gre predvsem za nadzor nad posli, ki jih sklepa upravljalec, in kontrolo izračuna točke. Skrbniška provizija je tipično relativno majhen strošek. Tako kot pri upravljalski proviziji se skrbniška provizija tekoče obračunava in je že vračunana v VEP.

Skrbniška provizija je običajno bistveno nižja od upravljalske (za velikostni razred ali dva).

3. Celotni letni stroški

Po veljavni zakonodaji vlagatelje poleg vnaprej določene upravljalske in skrbniške letne provizije bremenijo tudi nekateri stroški poslovanja skladov, ki so navedeni v prospektih skladov. To so denimo stroški posredovanja pri poslih, plačilnega prometa, revizije, obveščanja, nadzora...

Kakšen odstotek povprečne letne vrednosti sredstev predstavljajo ti drugi stroški, ni znano vnaprej, ker nastajajo sproti. Po veljavnih pravilih skladi v svojih prospektih zgolj poročajo o ugotovljeni višini za pretekla leta in dokler sklad ne dopolni prvega leta poslovanja, podatek ne more biti na voljo.

Objavljena odstotna vrednost celotnih letnih stroškov pomeni seštevek upravljalske provizije, skrbniške provizije in ugotovljenih drugih stroškov. Vse to je že zajeto v gibanju objavljene vrednosti enote premoženja.

Celotni letni stroški so se v prospektih skladov začeli pojavljati v letu 2004 (za sklade, ki so takrat že imeli za sabo polno koledarsko leto poslovanja), prej pa veljavna pravila tega niso zahtevala. Po pregledu doslej objavljenih podatkov daleč največji posamezni strošek znotraj celotnih letnih stroškov še vedno predstavlja upravljalska provizija.

Naprej:  Kateri stroški so najpomembnejši?