Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 10:34
0,48 %
13.114,67
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 09:35
-1,16 %
1.138,97
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Knjižnica

 |  Vstop  >  Vzajemni skladi  >  Osnove vzajemnih skladov
Vsebina
1.Uvod
2.Kaj je vzajemni sklad
3.Primerjava z drugimi naložbami
4.Jamstvo za vloge
5.Donos, tveganje in vrste skladov
6.Nakup in prodaja
7.Dokumenti skladov
8.Provizije in drugi stroški
9.Davki
10.Krovni skladi
 Krovni skladi

Vzajemni skladi so na trgu v dveh pojavnih oblikah: ali samostojno ali pa združeni v "krovne sklade" z več "podskladi". Slednja možnost je bila sprva prisotna le pri nekaterih tujih skladih, prisotnih v Sloveniji, od leta 2009 pa krovne sklade upravljajo tudi domače upravljavske družbe.

To, ali sklad formalno nastopa kot podsklad v okviru nekega krovnega sklada ali pa samostojno, nima posledic za njegovo naložbeno politiko in njeno izvajanje, za stroške, za pravice vlagateljev in odnose upravljavca z njimi... V vsem tem ni praktičnih razlik.

Davčna ugodnost

Krovni sklad je samo posebna pravno-organizacijska oblika, ki pa je pomembna zaradi davčne posebnosti. Ta je v tem, da se v primeru, ko vlagatelj prenaša denar med podskladi istega krovnega sklada, odloži ugotavljanje davka iz kapitalskega dobička.

Tako lahko ravnamo na primer takole:

  • denar smo vložili v nek sklad A, ki nastopa kot podsklad krovnega sklada;
  • naložbeno področje, kamor vlaga sklad A, se nam začenja zdeti napihnjeno in bojimo se izgube;
  • ugotovimo, da v okviru istega krovnega sklada obstaja tudi sklad B z naložbeno politiko, usmerjeno k nižjim tveganjem;
  • denar premaknemo v sklad B, pri tem pa ob prodaji točk sklada A NE nastopi davčna obveznost, ker se premikamo znotraj istega krovnega sklada;
  • nekega dne si spet zaželimo večjega tveganja, najdemo zelo adrenalinski sklad C znotraj istega krovnega sklada in se preselimo vanj, pri prodaji točk B spet NE nastopi davčna obveznost;
  • življenje se nam spremeni tako, da želimo pobrati rezultate varčevanja; prodamo točke sklada C in prejmemo denar na svoj bančni račun.


Če ne bi šlo za premikanje znotraj krovnega sklada, temveč med samostojnimi skladi, potem bi obveznost davka od kapitalskega dobička nastopala pri vsaki prodaji točk.

V primeru krovnega sklada pa nastopi šele pri zadnji potezi, ko več ne gre za premikanje pod eno streho, temveč vračilo denarja na vlagateljev račun.

Kapitalski dobiček se pri tem računa na razliko med končno kupnino (za točke sklada C) in prvotno naložbo (v točke sklada A). Kot čas nakupa se šteje čas prvotne naložbe (v sklad A).

Kdaj to velja?

Za pregled in evidenco, točno kateri denar je kdaj kam prišel, kako se je premikal in kako končno izstopil, skrbijo upravljalske družbe. Ureditev te evidence je dodatni pogoj, da velja posebni davčni status - odlog ugotavljanja davka od dobička, kot je opisan zgoraj.

Za krovne sklade domačih DZU velja, da praviloma imajo urejen davčni status in da torej ugodnost za vlagatelje velja. Velja ne glede na to, kdaj ste kupili točke, da se le prodaja vrši po datumu pridobitve statusa. To je še zlasti pomembno zato, ker se je v podsklade krovnih skladov z letom 2009 spremenila večina že prej obstoječih domačih vzajemnih skladov.

Tuje DZU, katerih krovni skladi in podskladi so prisotni na slovenskem trgu doslej (november 2009), še niso niso uspele pridobiti statusa in tako zanje davčna ugodnost NE velja.

Pregled

Tekoči pregled krovnih skladov in podskladov z davčnim statusom je na voljo na strani Davčne uprave RS: Seznam krovnih skladov in podskladov.