Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 21:35
-2,47 %
7.060,71
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 13.12
0,30 %
1.501,42
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Pregled novic

 |  Deluje od 12.11.2010 kot razširitev dotedanjega jutranjega pregleda v forumu.
2014     >     1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Arhiv po letih: 2016 | 2015 | 2014

Za vas poiščemo aktualne novice. Ali naj jih dostavimo na vaš email - vsak dan zjutraj?   DA, pošiljajte


Pregled za dan 24.02.14


24.2. Factor banka ne posluje več z osebnimi računi [siol.net]
Od danes naprej ne bodo delovale ne plačilne kartice, ne spletna banka, ne bankomati Factor banke (v fazi nadzorovane likvidacije), ki je že lani napovedala opustitev poslovanja s fizičnimi osebami.
24.2. Hedge skladi sramežljivo poskušajo z oglaševanjem [dealbook.nytimes.com]
Hedge skladom je postalo dovoljeno oglaševanje in začeli so s prvimi poskusi. Zaenkrat ni mend njimi še ničesar revolucionarnega, vsekakor pa se lahko nadejamo, da bodo poskušali tudi na tem področju kmalu z bolj kreativnimi posegi.
24.2. Mramor: Banke imajo kapital, a nimajo motiva posojati [rtvslo.si]
"Banke imajo zdaj res veliko kapitala, nimajo pa nikakršne motivacije, da bi ta denar posredovale gospodarstvu … čakajo, ker se noben bančnik ne upa podpisati pod skoraj nobeno posojilo," je dejal nekdanji finančni minister Dušan Mramor, ki zato predlaga nov poseg države. Država bi zato po njegovem mnenju morala pomagati z aktiviranjem garancijske sheme.
24.2. Kako leta 2008 pri Fedu niso razumeli, kaj se dogaja [bloomberg.com], [nytimes.com]
Objavljeni so transkripti pogovorov v Fedu iz časa izbruha krize. Mnogi, med njimi Timothy Geithner, se niti približno niso zavedali, kakšne bodo posledice krize in so precej napačno ocenjevali stanje in tveganje v tistem trenutku.
24.2. Evropa na pomoč Ukrajini [ft.com], [theguardian.com]
Po odstavitvi Janukoviča se Evropa trudi najti načine, kako Ukrajino približati Evropi in distancirati od Rusije. Olli Rehn je že napovedal, da bo potrebno Ukrajini takoj pomagati z obsežno finančno pomočjo, ki se bo merila v milijardah in ne v stotinah milijonov evrov. Težava pri tem je seveda tudi to, da je Ukrajina zelo odvisna od cen energentov iz Rusije.
24.2. Nanomotorji v živih celicah! [news.psu.edu]
Nanotehnologija v medicini je naredila nov izjemen korak - preizkusili so nanomotorje v živih celicah, upravljajo jih s pomočjo ultrazvoka in magnetnega polja. S tem so se še približali ideji, da bi nanomotorji v naših telesih v celicah zelo usmerjeno delovali (npr. se bojevali proti raku).
24.2. Zakaj Latinoameričani živijo tako dolgo? [prb.org]
Paradoks Latinoameričanov: čeprav je pričakovana življenjska doba močno korelirana z dohodkom in izobrazbo, pa Latinoameričani v ZDA kljubujejo temu statističnemu parametru. Kljub precej nižjim dohodkom in izobrazbi, živijo precej dlje od ostalih ameriških belcev (da ne omenjamo črncev, ki imajo močno nižjo pričakovano življensko dobo). Kje tiči razlog? Članek na linku skuša najti nekaj odgovorov, kot glavnega pa ponudi: med Latinoameričani je kajenje precej manj razširjeno kot v povprečju v ZDA.
24.2. Socialna mobilnost - manjša, kot si predstavljamo [opinionator.blogs.nytimes.com]
Obsežna študija, narejena na primerih iz osmih držav (Čile, Kitajska, Anglija, Indija, Japonska, Južna Koreja, Švedska in ZDA), kaže, da podatki o zaslužkih vaših prednikov zelo dobro napovejo, kakšen je vaš zaslužek. Socilana mobilnost ostaja v vseh omenjenih državah, ki so si med seboj zelo različne, zelo nizka. Sicer drži, da bogate družine skozi čas izgubljajo bogastvo, revne pa se počasi prebijajo iz revščine, a proces je izredno počasen. Vaš priimek precej bolj določa vaš prihodek in družbeni status, kot pa si mnogi predstavljamo.

Če bi imeli uporabniško ime in bili z njim prijavljeni, bi tukaj lahko vnesli svoj komentar.

Dosedanji komentarji

#126126  24.02.14 12:47  Osojnikodgovori / citiraj  |  shramba  

Evropa na pomoč Ukrajini [ft.com], [theguardian.com]

Po odstavitvi Janukoviča se Evropa trudi najti načine, kako Ukrajino približati Evropi in distancirati od Rusije. Olli Rehn je že napovedal, da bo potrebno Ukrajini takoj pomagati z obsežno finančno pomočjo, ki se bo merila v milijardah in ne v stotinah milijonov evrov. Težava pri tem je seveda tudi to, da je Ukrajina zelo odvisna od cen energentov iz Rusije.

1 milijarda na 46 milijonov je manj kot 22 eur na prebivalca. koliko milijard pomoči bo potrebnih ?

že pomoč 4-krat manjši grčiji je obstoj EU in eura pripeljalo na rob prepada. grki pa sijejo od sreče.

že v tako shiranem gospodarst je velika množica sedaj v času eskalacije nemirov dobila odpoved, tudi tisti, ki so še zaposleni, praviloma niso dobili plače. nihče od upokojencev ni dobil penzije. v trgovinah so se ljudje zadnje dni skoraj tepli za tisto, kar je še ostalo od hrane. tržnice so prazne. ljudi je strah ulice, oz. če ni nujno, nihče ne zapušča stanovanja. pa to ni mišljen (zgolj) kijev.

ukrajina ni zgolj zelo odvisna od cen energentov iz rusije, ukrajina je dobesedno v srednjem veku brez energentov iz rusije. vsa industrija deluje na plin, vsako gospodinjsvo ima priključek na plin. brez ruskega plina ni ogrevanja, ni kuhanja hrane, ni tople vode, praktično ni tudi pitja vode - vodo iz vodovoda je obvezno potrebno prekuhavati. morda je za začetek alternativa elektrika, ampak imam občutek, da če ne bo plina iz rusije, potem bo tudi elektrika kot v severni koreji, eno uro na dan, ena žarnica na družino.

če si EU domišlja, da bo poleg vseh finančno - dolžniških problemov, ki jih ima pod preprogo, uspela zraven še finančno (vojske itak nima, gospodarsko ima pa že doma cca. 25 milijonov brezposelnih uradno, dejansko še veliko več) prevzeti ukrajino in jo distancirati od rusije z lepimi obljubami in kakšno milijardico ali dve, potem smo šele na začetku igre in EU ima slabe karte.
#126131  24.02.14 13:02  Osojnikodgovori / citiraj  |  shramba  

Nanomotorji v živih celicah! [news.psu.edu]

Nanotehnologija v medicini je naredila nov izjemen korak - preizkusili so nanomotorje v živih celicah, upravljajo jih s pomočjo ultrazvoka in magnetnega polja. S tem so se še približali ideji, da bi nanomotorji v naših telesih v celicah zelo usmerjeno delovali (npr. se bojevali proti raku).

ali sem jaz edini, ki je ob tem pomislil, da bi se ti nanomotorji, lahko v telesih bojevali tudi proti zdravi celici. v primeru vojne, te nanomotorje raztrosiš po sovražni vojski. z minimalnimi stroški pobiješ milijone. droni so v primerjavi s tem kot frača v primerjavi z mitraljezom. še posebej glede kolateralnih žrtev.

tehnologija kot nadaljevanje evolucije. če si na pravi strani (in si lahko privščiš moderno zdravljenje) je to super. če si na napačni strani, bo pa obrestno obrestni račun vedno bolj zajeban.
#126136 (odg: #126131 Osojnik)  24.02.14 14:53  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Saj za množično uničevanje imamo orodja še od druge svetovne vojne... kjer je dovolj velika želja, ni treba nanotehnologije :-)
#126146  24.02.14 21:19  cicibanodgovori / citiraj  |  shramba  

http://charts.stocktwits.net/production/...
#126171 (odg: #126136 milwal)  25.02.14 09:55  Osojnikodgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Saj za množično uničevanje imamo orodja še od druge svetovne vojne... kjer je dovolj velika želja, ni treba nanotehnologije :-)
to je seveda res. res je tudi, da so za množično uničevanje ustrezna orodja tudi lok in puščica ter sablje in kopja. pa vendar so npr. španci to naredili s črnimi kozami glede indijancev na bolj "eleganten način".

ravno tvoje pisanje mi je dalo iztočnico za razmišljanje. nekdaj afrika imela kopja, zahod pa puške, danes afrika kalašnikove, zahod pa uporablja drone. kaj bo sledilo ?

orodja množičnega uničevanja iz WWII so draga (za izdelat ali kupiti npr. 3000 tankov in 1000 letal srednje velika država pri današnjih cenah bankrotira), neki nanorobotki pa bi bili, predvidevam, poceni. cost/benefit analiza.
#126196 (odg: #126131 Osojnik)  25.02.14 15:53  Hevidiodgovori / citiraj  |  shramba  
[Osojnik]

ali sem jaz edini, ki je ob tem pomislil, da bi se ti nanomotorji, lahko v telesih bojevali tudi proti zdravi celici.
Nisi :)
#126201 (odg: #126171 Osojnik)  25.02.14 19:40  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Jaz nisem mislil tankov in letal.

Antraks, ipperit in podobno (sodobnejše), v kakih razpršnih bombah zmečeš nad večja mesta, pa rešeno. Ker atomskih pokalic vendarle nima vsak, strupenih plinov in bakterij pa je v izobilju.

Nimam pojma o kemiji, priznam. Ampak od oka se mi zdijo strupi, plini in virusi bolj poceni od nanotehnologije.

Pa še preverjena učinkovitost (iraško kurdski preizkusi na resničnem folku).







Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>