Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 00:46
0,50 %
9.108,47
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 08.05
0,88 %
1.136,34
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Pregled novic

 |  Deluje od 12.11.2010 kot razširitev dotedanjega jutranjega pregleda v forumu.
2014     >     1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Arhiv po letih: 2016 | 2015 | 2014

Za vas poiščemo aktualne novice. Ali naj jih dostavimo na vaš email - vsak dan zjutraj?   DA, pošiljajte


Pregled za dan 27.03.14


27.3. Martin Wolf: Kitajska se lahko prestrukturira brez zloma! [ft.com]
Pol sveta čaka, da se napihnjena in prezadolžena kitajska sesuje v prah. Martin Wolf meni, da so centralni planerji dovolj sposobni in tudi dovolj vplivni, da bodo "Véliko prestrukturiranje" izpeljali brez poloma.
27.3. Kako ujeti co2 iz premogovniških elektrarn? [wired.com]
Premog prinaša toliko energije in ga je še toliko v zalogah, da ga je nemogoče ignorirati. Nekdo ga bo kuril, ker je poceni. Kako to narediti okolju bolj prijazno, je veliko bolj ključno vprašanje za prihodnost, kot pa vetrne in sončne elektrarne.
27.3. Globalno ogrevanje spreminja okus francoskih vin... in dela Škotsko za vinorodno deželo [bloomberg.com]
Med vinorodne dežele se vse bolj uvršča tudi Nemčija, medtem ko Italijani morajo seliti svoje vinograde vse višje in višje.
27.3. Uspeh Wal-Marta temelji na kuponih za hrano [latimes.com]
Zaposlene lahko plačajo manj, ker vedo, da bodo dobili kupone za hrano. Prav tako dobijo ogromno strank, ki kupujejo s temi kuponi. Na nek način je to državna subvencija Wall Martu, ki bi sicer bil prisiljen, da delavce bolje plača.
27.3. Najstniki ne uporabljajo istih stvari kot starejši - katera od izbir bo vladala prihodnosti? [digitopoly.org]
Pogosto slišimo, da bo ta ali ona široko potrošna roba propadla, ker mlajšim generacijam ni zanimiva (na primer IPhone proti Androidu).
Stvar je ravno obratna - to, kar uporabljajo najstniške generacije je zelo nestabilno, ker slej ali prej odrastejo in zaslužijo dovolj, da si lahko kupijo to kar želijo in ne to, kar je dovolj poceni za najstniški žep.
27.3. NSA svojim nadzornikom poroča to, kar se sama odloči poročati [ritholtz.com]
Tako včasih kaka vladna ustanova zaživi popolnoma svoje, neodvisno življenje. Vsaj dokler je zakonodajalcem nepredstavljivo, da je ne bi bilo in dokler vsakokratni predsednik uživa od tega več koristi kot škode.

Če bi imeli uporabniško ime in bili z njim prijavljeni, bi tukaj lahko vnesli svoj komentar.

Dosedanji komentarji

#126601  27.03.14 08:44  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Spregledana genijeva žena: Delila sta si posteljo in fizikalne teorije

http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in...

...zdaj pa več nisem prepričan kdo je avtor spodnjega...

Ego

* zadnji popravek: 27.03.14 08:44
#126626 (odg: #126601 sejad)  27.03.14 13:24  Osojnikodgovori / citiraj  |  shramba  

no, vsaj denar ji je dal v zahvalo. ogromna večina ljudi ne bi premogla niti toliko morale, sploh pri (tako velikem) denarju ne. je pa res, da so njej za preživljanje ostali tudi SKUPNI otroci, medtem ko je slavni albert svobodno pohajkoval po svetu in se zabaval s svojo sestrično. pacek.
#126631  27.03.14 13:42  Osojnikodgovori / citiraj  |  shramba  

Uspeh Wal-Marta temelji na kuponih za hrano [latimes.com]

Zaposlene lahko plačajo manj, ker vedo, da bodo dobili kupone za hrano. Prav tako dobijo ogromno strank, ki kupujejo s temi kuponi. Na nek način je to državna subvencija Wall Martu, ki bi sicer bil prisiljen, da delavce bolje plača.

sicer nisem bral, ampak iz domačega okolja vem, da lahko mercator plača svojim delavkam minimalca in nič več zato, ker se na vsako razpisano delovno mesto trgovke prijavi več sto ali celo tisoč kandidatk. in nobenega razloga ni, da bi jim tudi v prihodnje plačeval niti centa več od zakonske nuje.

niso kuponi tisti, ki znižujejo plače delavcem. armada brezposelnih jim konkurira in znižuje plačo.

kupci s svojimi kuponi pa predvidevam, da lahko gredo tudi v kakšno drugo trgovino, ne zgolj v wal-mart - ??

tudi, če kupone ukinejo, ne bodo plače delavkam nič večje (celo manjše - brezposelni bodo hoteli delat še za manj denarja).
#126636  27.03.14 14:00  Osojnikodgovori / citiraj  |  shramba  

http://www.moneynews.com/MKTNewsIntl/Sto...
#126646  28.03.14 06:19  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

sirjenje vinorodne trte na sever je tudi stvar novih sort, ki so bolj trpezne. generalno je vec druzin trte, iz katerih so skozi cas nacarali vse sorte:

- viinifera (klasicna evropska vinska trta)

- labrusca (ameriska severna, "lisicji okus", vecina trt, ki so pri nas znane kot samorodnice ali amerikanke, na hrvaskem direktor - ker uspeva direktno iz lastnih korenin, brez cepljenja - zgodba s trtno usjo izpred sto let)

- riparia (se ena severna ameriska, nekatere izmed samorodnic, recimo clinton)

- rotundifolia (muscadine, ameriska juzna, tu bi lahko juzna italija kaj potegnila)

- amurensis (ruska ultra trpezna na mraz)

- ... in se japonska, pa najbrz se kaksna

iz nemcije sta ze par desetletij prisla regent in rondo, ki se kar dobro sirita kot sorti za ostrejso klimo in hkrati brez potrebe po obsezni kemijski obdelavi (kar je pomembno, kajti trta je sicer mislim da najbolj spricasticna kultura). od tega se je rondo razsiril tudi v britanijo in evo na primer http://www.ukvine.com/staffordshire-vine.... aha, vidim, da je rondo zastopan tudi pri tem skotu - http://www.independent.co.uk/life-style/....

sicer imajo mocan vzgojni program za hladno klimo tudi v baltskih dezelah (se naslanjajo na amurensis), v ukrajini in moldaviji ter v usa (na ripario), na primer http://viticulture.hort.iastate.edu/cult...- mislim, da je ravno v zadnjem letu pristala nova sorta marquette, ki naj bi vlekla do -30 in hkrati bila odporna na glivicne bolezni, pri tem pa imela doslej najboljse lastnosti za proizvodnjo vina.

v lj nekje na robu save pod smarno goro je en stric, ki mu je hobi zbirateljstvo trt, vozi se naokoli po svetu in prinasa domov nove, ima jih neko strasno kolicino, mislim, da vec sto in to vse na legi, ki ni ravno vinogradniska... aha evo link http://www.skoberne.si/zanimivo/najdic10...

tudi pri meni je nekaj eksperimentalnih trt, ravninski del prekmurja spet ni ravno vinogradniska lega, v ravnini se solidno usede mraz (klasika je -20 en teden pozimi, ceprav so nihanja velika) in se soliden veter zna biti (sunki 70-80 km/h pomladi in jeseni). kaksne pojejo tudi voluharji :) trenutno so zastopane: madzarski nero, nemski regent in rondo, mislim da ukrajinski milleniium, moldavska frumoasa alba ter razne samorodnice, ki v teh krajih mocno prevladujejo.

koncno res fajn tema.... :P



* zadnji popravek: 28.03.14 06:19
#126651 (odg: #126646 crt)  28.03.14 09:36  matic7odgovori / citiraj  |  shramba  

nekateri radi vzgajate trto, jaz pa rad dobrega pijem :)

http://www.siol.net/novice/svet/2013/05/...

ma kdo kakšno flašo v kivdru ? :)
#126656 (odg: #126646 crt)  28.03.14 10:14  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

...morda velja dodati še perzijski Shiraz, čigar trte so po revoluciji odnesli v Avstralijo, ZDA (Oregon) in Čile, kjer danes dobro uspeva.
#126666  31.03.14 07:48  Osojnikodgovori / citiraj  |  shramba  

zanimivo branje.

od kod izvira trta ?

slišal sem, da iz kavkaza, drugič kaspiskega jezera, tretič vzhodnega sredozemlja.

kako zbiratelji pridobivate posamezne trte. greš v drugo državo (ali celo kontinent) in tam - kaj - kupiš mlad trs (ki mora imeti korenine stalno v vlagi - ??) in ga transportiraš v avtu (letalu) - ??

ČRT - kot kakšen sonaraven tip predvidevam :-) kako neguješ zbirko trt - brez kemikalij ali ne ? mislim saj s samorodnico, direktorjem verjetno ni problem, kakšne bolj "kulturne" pa verjetno napadejo oidij, peronospora, razne uši, žuželke, itd.
#126671 (odg: #126666 Osojnik)  31.03.14 14:22  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Osojnik]

zanimivo branje.

od kod izvira trta ?

slišal sem, da iz kavkaza, drugič kaspiskega jezera, tretič vzhodnega sredozemlja.
trta je sirok pojem, obstaja vec biolosko razlicnih znotraj tega pojma - in so z raznih koncev sveta, prej sem jih nekaj nastel.

kako zbiratelji pridobivate posamezne trte. greš v drugo državo (ali celo kontinent) in tam - kaj - kupiš mlad trs (ki mora imeti korenine stalno v vlagi - ??) in ga transportiraš v avtu (letalu) - ??
to pocne tisti stric pod smarno goro - leti na japonsko in pride nazaj s trto. po moje jo mora vmes se pustiti v fito karanteni... jaz sicer narocam online (znotraj eu).

ČRT - kot kakšen sonaraven tip predvidevam :-) kako neguješ zbirko trt - brez kemikalij ali ne ? mislim saj s samorodnico, direktorjem verjetno ni problem, kakšne bolj "kulturne" pa verjetno napadejo oidij, peronospora, razne uši, žuželke, itd.
v zadnjem casu gre veliko razvoja v ti. interspecificne sorte, krizance med razlicnimi vrstami trte, tipicno med evropsko in eno ali vec drugih. cilj je dobiti taksne, ki imajo "evropski" okus za vino (in sekundarno za svezo porabo, hkrati pa se lahko v razlicnih stopnjah uspesnosti same kosajo s plesnimi.

obstajajo ze cisto solidni dosezki. nekaj primerov na hitro najdes tu - http://www.piwi-international.org/

glej tudi: http://rastline.mojforum.si/rastline-abo...- uporabnik vrtin je ta smarnogorski zbiratelj.

usi - zlasti je jeba trtna us, ki je 100 let nazaj dobesedno zdesetkala evropske vinograde, ko so prvic prinesli ameriske trte v evropo -- ker na ameriski zivijo na njej, ne da bi jo unicile, z evropsko pa ni bilo tako. zato se trta danes (oziroma teh 100 let) tipicno cepi na amerisko podlago, zlahtni del pa je karkoli ze. ameriska korenina + na bolezni odporna sorta = zmaga.

(na samorodnicah - amerikankah na podezelju lahko na listih vidis siske, ki jih naredi trtna us. to ni grozno. pri evropski trti pa se brutalno zaredi v koreninah in jih unici.)

pri meni so v mali zbirki ravno samorodnice + kombinacije kot zgoraj, tako da je ok. lani so edino bile malo lacne kalija, ker so prvic bolj obilno rodile, tako da bom letos bolj priden zlasti pri listnem gnojenju.

* zadnji popravek: 31.03.14 14:22







Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>