Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 01:59
0,03 %
10.273,16
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 19.09
-0,30 %
1.378,06
SI 19.09
0,29 %
861,90
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Pregled novic

 |  Deluje od 12.11.2010 kot razširitev dotedanjega jutranjega pregleda v forumu.
2014     >     1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Arhiv po letih: 2016 | 2015 | 2014

Za vas poiščemo aktualne novice. Ali naj jih dostavimo na vaš email - vsak dan zjutraj?   DA, pošiljajte


Pregled za dan 09.04.14


9.4. Če varčujete deset let od dvajsetega do tridesetega, boste imeli več, kot če varčujete od tridesetega do sedemdesetega. [telegraph.co.uk]
Ob predpostavki, da vaša naložba raste 7% na leto. To je v mnogih obdobjih pogumna predpostavka, ampak večinoma se izide. Bistveno večji problem je karkoli privarčevati v najlepših letih... trošenje je namreč bistvena sestavina tega, da so ta leta lepa :-)
9.4. Bi se preselili na Saturnovo luno? [nytimes.com]
Pod ledenim površjem ima veliko zalogo tekoče vode! To daje možnost, da kakšni mini organizmi tam že živijo. Sicer na površju ni vegetacije in je ponavadi tema, ampak to se vse da popraviti, če je le dovolj denarja :-)
9.4. Prva svetovna vojna je spet moderna [economist.com]
Ne toliko zaradi Rusov v Ukrajini, kot zaradi bližajoče se stote obletnice. Dober tekst o vplivih te vojne na poznejše dogodke po svetu. Priporočanih je tudi nekaj svežih knjig na to temo.
9.4. Koliko morate privarčevati za varno upokojitev [nytimes.com]
Dober tekst o tem, kako prepračunavati, koliko je treba privarčevati in ali se bolj splača odplačati hipoteko, ali jo plačevati še naprej. Obdelanih še veliko drugih vprašanj za tiste, ki se bližajo pokojnini, ki je ne bo :-)
9.4. Severna Evropa ima bolne čebele, kar ogroža njihovo kmetijsktvo [bbc.com], [bbc.com]
To ni hec, v primeru hudega izumiranja domačih čebel je veliko pridelka odvisnega od čmrljev in drugih divjih opraševalcev, ki pa so zaradi uporabe pesticidov prav tako na udaru. V Sloveniji (in drugod v Mediteranu) je čebelarstvo močno in zdravo.
Vsaj enkrat so naravne danosti na naši strani - čeprav po stroških to ne odtehta primanjkljajev, ki nastajajo druge.
9.4. Iskanje dela v krizi [siol.net]
Nekoliko starejši tekst, ampak pomoje vreden branja - posebej za sveže diplomante. Majhna podjetja redko zaposlujejo na podlagi vez in poznanstev. Če en od petih ali šestih zaposlenih ne zna delati, je to preveliko breme.
Velik del problema brezposelnosti mladih ni samo pomanjkanje delovnih mest... pač pa tudi velik razkorak med tem, kaj od zaposlenega pričakuje podjetje in koliko je povprečen diplomant pripravljen narediti.
9.4. Tadej Kotnik o ljubezni stečajnih upraviteljev do mračne stečajne zakonodaje [finance.si]
Na vse kriplje se trudijo, da bi invaliden del naših stečajnih postopkov - torej prisilna poravnava, v kateri se podjetje do konca izprazni, da upnikom nič ne ostane - ostala taka, kot je.
Imajo precej vpliva, zato se mora na drugi strani nekdo aktivno boriti proti temu. Ampak tisti, ki posojajo državni denar, so s em čisto zadovoljni, tisti, ki posojajo svojega, pa utegnejo enkrat biti tudi sami v takem postopku :-)

Če bi imeli uporabniško ime in bili z njim prijavljeni, bi tukaj lahko vnesli svoj komentar.

Dosedanji komentarji

#126871  09.04.14 09:10  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Če varčujete deset let od dvajsetega do tridesetega, boste imeli več, kot če varčujete od tridesetega do sedemdesetega.

Do podobnega zaključka je prišel tudi ameriški raziskovalec dr. Ephrem Cheng, ki je v raziskavi »Optimum Strategies for Creativity and Longevity« objavil rezultate študije, ki primerjajo življenjsko dobo posameznika z njegovo starostjo ob upokojitvi, katero je dr. Cheng opravil na podlagi podatkov iz nekaterih velikih ameriških korporacij (Boeing, Lockheed Martin, AT&T, Lucent Technologies, ipd.).

Podatki kažejo, da povprečna življenjska doba osebe, ki se upokoji pri 50-ih, znaša 86 let, medtem, ko znaša povprečna življenjska doba osebe, ki se upokoji pri 65-ih, zgolj 66,8 let. Iz tega avtor zaključi, da se z vsakim dodanim delovnim letom nad starostno mejo 55 let življenjska doba v povprečju skrajša za 2 leti. Podatki iz omenjenih podjetij ukazujejo na to, da upokojenci, ki delajo do 65. leta, v povprečju prejemajo dodatno pokojnino le 18 mesecev, preden nastopi smrt. Najpogostejši vzrok je pretiran stres, ki ga starejše osebe psihično in fizično težje prenašajo.



Za doseganje cilja zgodnje upokojitve je ključen datum začetka varčevanja, saj učinki obrestno-obrestnega računa pridejo do izraza po 7-8 letih in naprej.



Spodnji primer je več kot zgovoren: Imamo dva vlagatelja, A in B.

Vlagatelj (B) se odloči skleniti varčevalni načrt pri 19-ih letih. V sedmih zaporednih letih vsako leto v varčevalni načrt vloži $2,000 ob povprečni donosnosti 10% (7% plus inflacija). Po sedmih letih ne vlaga VEČ - zaključil je z vplačili. Drugi vlagatelj (A) do svojega 26-ega leta nič ne investira (to je do takrat ko vlagatelj B preneha z vplačili). Nato vlagatelj A prične z vplačili $2,000 vsako leto, vse dokler ni star 65 let (upoštevajoč enako teoretično 10% stopnjo donosa).

tabela A in B



Rezultati so osupljivi: Vlagatelj B, ki je z vplačili začel prej in ki je imel le 7 vplačil, ima na koncu VEČ privarčevanih sredstev od vlagatelja A, ki je opravil 40 vplačil, vendar kasneje. Razlika med obema rezultatoma nastane zaradi dejstva, da je vlagatelj B imel na razpolago sedem let več za plemenitenje preko učinka obrestno-obrestnega računa. Teh 7 let je vrednih več kot predstavlja 33 dodatnih letnih vplačil vlagatelja A.

* zadnji popravek: 09.04.14 09:10
#126876 (odg: #126871 sejad)  09.04.14 09:24  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Tako.

Je pa treba vedeti, da so te teoretične osnove zelo teoretične :-)

Če je praksa taka, da dosegaš donos 3% nad inflacijo, je bistveno bolj pomembno konstantno varčevanje, kot pa obresto obrestni račun.

Letos nekdo s srednjimi prihodki danes zasluži 1200 - 1300 dolarjev neto na mesec. Leta 1994 je zaslužil 400 dolarjev neto na mesec. Če lahko danes mesečno privarčuješ 120 dolarjev, je to tako, kot da bi takrat 40 dolarjev.

Nerealno je pričakovati, da bo nekdo privarčeval nominalno isti znesek na mesec v teku štiridesetih let.
#126881  09.04.14 10:39  klemenkkodgovori / citiraj  |  shramba  

No, da na temo ((ekstremno) zgodnjega) upokojevanja (in ne samo, ali bo, ko bo, ker ne bo) dodamo še malo zgodb "iz prakse", ki jih priporočam v branje:

1) http://www.mrmoneymustache.com/
- začnite s tem: http://www.mrmoneymustache.com/2012/01/1...
" It turns out that when it boils right down to it, your time to reach retirement depends on only one factor:

- your savings rate, as a percentage of your take-home pay

If you want to break it down just a bit further, your savings rate is determined entirely by these two things:

- how much you take home each year

- how much you can live on"

2) http://earlyretirementextreme.com/

Še posebej na forumih omenjenih in podobnih strani, kjer je še nebroj podobnih primerov "iz prakse". Pa tudi v Evropi se brez tako ekstremno davčno ugodnih 401k ipd. da. Pa četudi zanemariš naše dodatne pokojninsko zavarovanje, ki bo lahko nekoč po svetlem zgledu naprednejših podržavljeno. Pa še zdravstvo in še mnogo tega je "zastonj" (dasiravno se ne gre zanašati, da bo tako v nedogled).

Hotel sem se namreč obregniti, da je pomemben donos na privarčevana sredstva. Je, kadar to pomeni standrdno pot varčevanja za "pokojnino" preko desetletij. Obstaja pa tudi druga pot: (ekstremno zgodnje) upokojevanje (5 do 10 let od začetka varčevanja do upokojitve). Kjer za čas varčevanja (ker je doba pač (pre)kratka) ni odločilen donos ampak stopnja varčevanja. Seveda pa to ni voda na mlin finančnim "svetovalcem", "upravljavcem" itd. Je pa seveda tudi res, da je ljudi, ki uspešno stopajo (in so srečni na poti do cilja in še posebej ko cilj dosežejo) po poti (ekstremno) zgodnjega upokojevanja, zanemarljivo malo in ima zato marketing "upravljanja" in donosov in finančnega "svetovanja" dovolj plodne zemlje kjer lahko vzkljije. :)

* zadnji popravek: 09.04.14 10:39
#126886 (odg: #126876 milwal)  09.04.14 11:21  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Absolutno, to je bolj primer za telebane, seveda se teoretične predpostavke vedno tako-tako.

Jaz sem na podlagi tega izračuna namesto 10% naredil še 2 dodatna, kjer sem upošteval nominalno prvič 7% ter drugič 4%, so pa dobri argumenti ko se (mladi) varčevalci sprašujejo:

"Zakaj naj začnem varčevati - saj sem še mlad?"...

No, ravno zato...
#126901  09.04.14 14:04  Osojnikodgovori / citiraj  |  shramba  

Če varčujete deset let od dvajsetega do tridesetega, boste imeli več, kot če varčujete od tridesetega do sedemdesetega.

se pravi, da bo potrebno otrokom dopovedat, da je študij brezveze, oz. škodljiv. izguba časa in predvsem denarja.

ali še boljše, da greš od 19. to 26. leta intenzivno delat in služit denar (čimveč privarčevat), potem pa lažjo službo, študij ob delu, nato v javni sektor in čim prej v penzijo, najkasneje pa pri 55. letu (že malo pozno).

* zadnji popravek: 09.04.14 14:04
#126906  09.04.14 14:47  emanuel goldsteinodgovori / citiraj  |  shramba  

(Quote)Bi se preselili na Saturnovo luno? [nytimes.com] Pod ledenim površjem ima veliko zalogo tekoče vode......(Quote)

Ne, samo če bi pod ledenim površjem našli veliko zalogo piva:))

* zadnji popravek: 09.04.14 14:47
#126911  09.04.14 17:43  pipsodgovori / citiraj  |  shramba  

Tukaj večina predvideva, da bo povprečna donosnost 7-10%. Ali zna kdo povedat kje to realiziraš brez intenzivnega upravljanja s svojimi prihranki (ter ustreznim znanjem)?
#126916 (odg: #126911 pips)  09.04.14 20:54  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

saj si že po svoje odgovoril - BREZ intenzivnega upravljanja. Intenzivnost v največji meri le škodi.

p.s. v primeru, ki ga navajam, je 10% vzeto bolj zaradi enostavnosti izračuna (čeprav je dow jones v obd. 1908 - 2008 dosegel skoraj 10% letno) in poante obrestno obrestnega računa.
#126921  09.04.14 21:12  pipsodgovori / citiraj  |  shramba  

Če si v poznih devedesetih kar nekaj let vlagal pol svojih prihodkov v dow jones, imaš danes bore malo od tega. Pri naslednjem zlomu boš pa ziher v minusu...
#126936 (odg: #126911 pips)  10.04.14 01:52  emanuel goldsteinodgovori / citiraj  |  shramba  

Dejansko ni načina da dosežeš 7% letno donosnost. Najbližje je pokojninsko zavarovanje pri Delavski hranilnici. Oni garantirajo 5% do in po upokojitvi. Začetek koriščenja je vezan na administrativno upokojitev. Taka OM ti lahko v 20 letih da 160% obresti, če seveda inflacija ostane nizka, kar pa je za tako dolgo dobo ravno tako velik rizik, kot vložiti denar na ruleto borze.

Dejansko pa bi moral denar intenzivno in strokovno prelagati pri čemer bi uspeh pripadal le nekaterim drznim, spretnim, vizionarskim, pametnim, srečnim in nekonvencionalnim posameznikom. Če pa imaš polno glavo službe in družine, grejo tvoji prihranki rakavo pot. Isto pot grejo tudi v pokojninskih družbah, saj v glavnem plačuješ njihove plače in stavbe. Upravljlci sredstev večinoma delajo neto izgubo in ogromne administrativne in davčne stroške, kar se je izkazalo že v debatah "katastrofalno individualno" Tudi sam imam take izkušnje - v ugodnem letu toliko kot na banki, v neugodnem pa rajši nisem probal. Obveznice so kakšno leto bomba, ko pa jih kupi občan, ki je bral, da gre za varno a nizko donosno naložbo znajo pasti tudi za 10%. Tega potem ne dobiš več nikoli nazaj.

Vse to kaže, da je danes varčevanje, kot tako, lahko uspešna poteza le za peščico talentov z obilo časa in volje, da to počnejo. Drugi s(m)o obsojeni na konfiskacijo svojih prihrankov in sadov dela skozi ničelne obresti, begajočo borzo, kjer že leta nihče ne zna povedati ali smo v medvedu ali biku, rentne, pokojninske in zavarovalne produkte za katere je ogromno Slovencev ugotovilo, da so po 10 letih varčevanja sredstva oplemenitena iz 100 enot na 60 in mastne prispevke za uradno pokojnino ob zavedanju, da se bomo dejansko lahko upokojili šele kakšno leto pred smrtjo ob mizerni pokojnini. Tudi varčevanje v obliki stanovanj za oddajo je zavojo neurejenosti trga, 50% povišanja obdavčitve te panoge pod zadnjo janševo vlado, grožnje nepremičninskega davka in težnje, da država najde v lastnikih nepremičn tisto kategorijo, ki bo plačala našo bančno vrzel, bolj slaba zgodba, še najbolj primerljiva s tisto v bankah z dolgoročno možnim slabšim izidom zaradi padanja vrednosti nepremičnin.

Itak je Črt zapisal, da je danes umetnost kapital obdržat, plemenitenje pa je že področje ZF. Pa še prekleto res je. In če je že z obstoječim kapitalom tak hudič, potem je varčevanje za starost zavestno rinjenje v težave.

Kaj človeku sploh ostane? Še zapiti se ne more, saj bratuškova ravno razmišlja, da bi vse grehe zavožene države let, v obliki trošarin obesila pijancem in kadilcem. Ti v parlamentu in na ustavnem sodišču baje nimajo lobistov, ki bi tik tako kot vikendaši nedavno, zminirali zakon:))

Pa še vrvarno so zaprli in spremenili v nekakšen knjižni klub, da se zjokaš:)))
#126941 (odg: #126936 emanuel goldstein)  10.04.14 06:21  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Evo, priznam, ni napačno, kar si napisal.

V prihajajoči vseobsežni državi in nekakšni mehki obliki socializma bo velika umetnost, kako kapital sploh obdržati - in temu namenjamo precej pozornosti tudi v jutranjih pregledih.

Zaenkrat se kapital obdržati še da, morda ne bo več dolgo tako. Se pa nahajamo v precej posebnih časih, kjer zaradi tehnološkega napredka mase ne potrebuješ več, država pa za ohranjanje standarda mase proizvaja neomejeno količino denarja - ki pa ne izgublja vrednosti, ker tako maso kot kapitalista prisili, da v tem denarju plačuje storitve, ki si jih je prisvojila.

To vse skupaj morda za večino nas, ki smo bistveno bolj masa, kot pa neki velekapitalisti, ki bi lahko živeli od donosa na kapital, sploh ni slabo. Da bi pa časi bili ugodni tako za tiste, ki živimo od dela, kot za tiste, ki živijo od vlaganja kapitala... je pa nemogoče, če ni splošne rasti - torej nove zelo resne inovacije ali novega planeta in podobno.
#126946 (odg: #126921 pips)  10.04.14 06:34  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Dejansko bi imel z dow jones od 1998 do danes 7% letno donosnost. Ampak v Sloveniji je medtem bila inflacija in tudi rast plač taka, da to ne bi bil nek strašen dobiček.

O teh odstotkih, pa o provizijah upravljalcev in o pasivnem vlaganju se da še marsikje pogovarjati. V glavnih medijih pa se lahko pogovarjaš zgolj o Kučanu, Janši, Skazi ( bivši ministrici v lepih oblekah), in podobnih ključnih temah za prihodnost.

O konceptualnih težavah kapitalizma v svetu brez tehnološkega preboja - in o nevarnostih pri očitnem prehajanju v državno popravljen kapitalizem ali neke oblike supertiskanja valut in podobno - o tem, v kako nenavadnih časih se pravkar nahajamo (gledano globalno) - pa najbrž ne moreš nikjer razpraljati po slovensko. (večne metelkovske revolucionarje, ki so doktorirali iz cuzanja državnih sredstev, izključujem - oni se konstantno nahajajo v prelomnih trenutkih...)

To je razlog, zakaj je zame ta forum in spletna stran z jutranjimi pregledi nekaj najlepšega. Čisti socializem, tako rekoč :-) :-)
#126956 (odg: #126916 sejad)  10.04.14 09:03  Osojnikodgovori / citiraj  |  shramba  
[sejad]

saj si že po svoje odgovoril - BREZ intenzivnega upravljanja. Intenzivnost v največji meri le škodi.



p.s. v primeru, ki ga navajam, je 10% vzeto bolj zaradi enostavnosti izračuna (čeprav je dow jones v obd. 1908 - 2008 dosegel skoraj 10% letno) in poante obrestno obrestnega računa.
saj se strinjam s tabo, ampak bi pa nekaj le opozoril.

kaj je bilo zajeto v dow jones 1908 - ?? kaj od tega danes še živi - ??

intenzivno vsekakor ne. brez slehernega upravljanja pa tudi ne bo šlo.







Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>