Pregled novic
| Deluje od 12.11.2010 kot razširitev dotedanjega jutranjega pregleda v forumu.2014 > 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Arhiv po letih: 2016 | 2015 | 2014
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Arhiv po letih: 2016 | 2015 | 2014
Za vas poiščemo aktualne novice. Ali naj jih dostavimo na vaš email - vsak dan zjutraj? DA, pošiljajte
Pregled za dan 07.11.14
| 7.11. | Kaj, če je imel QE ravno obraten efekt? [bloombergview.com] Noah Smith piše o hipotezi, da dlje časa trajajoči QE povzroči ravno nasprotno od napovedanega in sicer znižuje inflacijo. Kratkoročno večja ponudba denarja sicer vpliva na zvišanje inflacije, kaj pa, če dolgoročno vendarle ni centralna banka tista, ki odločilno vpliva na tržne obrestne mere (pač pa s svojimi odločitvami le začasno potisne te v eno ali drugo smer, nato pa se te počasi spet vračajo v svoje ravnotežje)? Potem to pomeni, da ima dolgoročno držanje nizkih obrestnih mer ravno nasproten učinek (s te perspektive lahko gledamo tudi japonsko zgodbo z minimalnimi obrestnimi merami in stalnim pojavljanjem deflacije). |
| 7.11. | Po 10 letih stečaj kranjske Planike končan [rtvslo.si] In kar je izjemno nenavadno za stečaje v Sloveniji: zaposleni so dobili poplačane prav vse terjatve. V proizvodnji v Turnišču pod novim lastništvom zdaj dela 220 delavcev. |
| 7.11. | Televizor: Morda ga ne gledate, a on vas posluša [salon.com] Da se v sodobnem svetu vedno bolj poslavljamo od zasebnosti, je očitno na vsakem koraku, a nov dosežek na tej poti so televizorji, ki vam ob funkcijah (surfanje po internetu in branje mailov sta seveda vključena) prepoznavanja obrazov omogoča bolj enostavno uporabo in celo uboga vaš glas ponuja še kaj drugega. Npr. vse, kar izrečete pred televizorjem, se posname, z uporabo televizorja pa soglašate tudi s tem, da so lahko ti posnetki posredovani tudi tretjim osebam. Zato previdno preden kaj rečete pred svojim novim televizorjem, nikoli ne veste, kdo vse bo to slišal … |
| 7.11. | Kako je Luksemburg organiziral izogibanje davkov [theguardian.com] V Luksemburgu zaenkrat seveda trdijo, da je šlo za posle in dogovore, skladne z mednarodnim pravom, a o tem bo še tekla beseda. Zaenkrat je predvsem znano, da se je prek Luksemburga prelilo več sto milijard evrov dobičkov velikih svetovnih korporacij in bank (npr. Pepsi, Ikea, GlaxoSmithKline, Volkswagen, Amazon, Deutsche Bank, Fedex … ), za kar je bilo plačanih le okrog odstotek davka. Gre za goljufijo, kot kričijo eni, ali le za konkurenčno ponudbo Luksemburga, kot zagotavljajo drugi? |
| 7.11. | Tedenske in mesečne vinjete za kombije cenejše [delo.si] Ker nam ni uspelo Bruslju pojasniti, zakaj so bile razlike med cenami letnih in ostalih vinjet za kombije tako majhne, bodo tedenske in mesečne po novem cenejše (30 in 60 €, letna ostaja 220 €). Razmerje med tedensko, mesečno in letno bo tako za kombije enako kot za običjane avtomobile. |
| 7.11. | ECB pričakovano brez posegov v ključno obrestno mero [theguardian.com] Ključna obrestna mera po pričakovanjih ostaja na rekordno nizkih 0,05 %, evro pa se nahaja na dvoletnem dnu. Napovedi in ugibanja gredo še vedno v smeri, da bi se evropski QE lahko zgodil v prvem četrtletju prihodnjega leta. |
| 7.11. | Zakaj je bitcoin obsojen na propad [cityam.com] Ker ima napako že v zasnovi. Utemeljen je na tem, da je decentraliziran, a zaradi narave rudarjenja (rudarjenje vsakega naslednjega bloka je zahtevnejše) je zadeva zasnovana tako, da morajo biti rudarji vse večji in večji, njihovo število pa vedno manjše – zadeva teži k monopolu in potem bo valuta zares lahko rekla: dober dan manipulacije. Stanje je že danes bolj kot ne oligopolno – med rudarji je le še nekaj močnih igralcev, npr. britanski GHash.io in kitajski Discus Fish skupaj ustvarita že kar 55 % trenutnega rudarjenja bitcoinov. |
Če bi imeli uporabniško ime in bili z njim prijavljeni, bi tukaj lahko vnesli svoj komentar.
Dosedanji komentarji
| ||
Kaj, če je imel QE ravno obraten efekt? kaj pa, če dolgoročno vendarle ni centralna banka tista, ki odločilno vpliva na tržne obrestne mere seveda ni. dolgoročno je demografija tista, ki ubija inflacijo. in točno to se je zgodilo japonski 25 let nazaj, in se nam dogaja vsem ostalim zadnih 7 let. in se bo nadaljevalo. ne bo pomagal ne QE, ne kaj drugega. |
| ||
Po 10 letih stečaj kranjske Planike končan samo da kupi tujec, pa je nato vse OK. v sloveniji bo konec krize, ko bomo prodali (verjetno z en evro) NLB, NKBM in Abanko. lahko tudi v paketu. in še vso ostalo šaro imenovano nacionalni interes. sicer pa ni boljše pohodniške obutve kot je Planika. priporočam. |
| ||
Televizor: Morda ga ne gledate, a on vas posluša cca. 30 let nazaj je Ceausescu PODARIL vsem ljubečim državljanom romunije telefone in v vsakem je bila prisluškovalna naprava. danes boš drago plačal TV, da te bodo potem na enak način poslušali in gledali (se pravi, pazi tudi kaj počneš pred TV glede morale in legalnosti). nazaj v prihodnost. |
| ||
Kako je Luksemburg organiziral izogibanje davkov tudi ko je bila afera z konjskim mesom je bilo kar naenkrat vso meso po vseh evropskih trgovinah iz luksemburških krajev. ne glede na vrsto živali. čista beznica tale luksemburg. :-) in zanimivo, da je tale pohotni junker, ki je zapeljal našo lepo vido, bil predsednik vlade te beznice kar 8 let. ravno on se je ob imenovanju zavzel za davčno moralo ali nekaj v tem smislu, torej za izogibanje nemoralnega izogibanja davkov. no, sicer je pa bivši uspešni ropar banke tudi najboljši svetovalec za varnost banke potem. |
| ||
Tole s centralizacijo je sicer pomanjkljivost, ni pa kritična. Sodeč po komentarju core razvijalca, bi valuta normalno funkcionirala kljub centralizaciji. Vseeno dodaja, da je BTC "work in progress". https://bitcoinfoundation.org/2014/06/ce... |
| ||
Kaj, če je imel QE ravno obraten efekt? [bloombergview.com] Noah Smith piše o hipotezi, da dlje časa trajajoči QE povzroči ravno nasprotno od napovedanega in sicer znižuje inflacijo. Kratkoročno večja ponudba denarja sicer vpliva na zvišanje inflacije, kaj pa, če dolgoročno vendarle ni centralna banka tista, ki odločilno vpliva na tržne obrestne mere (pač pa s svojimi odločitvami le začasno potisne te v eno ali drugo smer, nato pa se te počasi spet vračajo v svoje ravnotežje)? Potem to pomeni, da ima dolgoročno držanje nizkih obrestnih mer ravno nasproten učinek (s te perspektive lahko gledamo tudi japonsko zgodbo z minimalnimi obrestnimi merami in stalnim pojavljanjem deflacije). mogoče se pa tega zelo dobro zavedajo in so zato zadnjih 10 let uspešno napihovali kitajsko. Ker je tam potencial morda blizu viška (ali pa tudi ne), je morda naslednja indija, pa še katera regija ima potencial. Razviti svet svetovne ekonomije morda ne mora več držati pokonci, zato rabimo druge regije, da pomagajo pri efektivni rasti. hkrati pa še širimo trge za "zahodne" blagovne znamke. Zakaj bi bil nemčija glavni trg mercedesa (1950) če pa jih kitajska požre več kot vsa evropa (2014) but maybe im wrong...treba črta vprašat * zadnji popravek: 07.11.14 19:53 |
| ||
[Osojnik]verjetno res. Če pogledaš nekaj dejstev - zakaj bi bila inflacija in kaj ima QE z njo. V razvitem svetu (kjer je večina svetovne potrošnje) 1. se prebivalstvo stara in mislim da ponekod tudi manjša. Oboje ima deflatorni učinek. 2. income se realno niža, na tej strani je bilo nekaj člankov, da je household income na ravni izpred 20 let. - definitivno ni inflatorni učinek 3. Kreditiranje se niža ker je banke strah in kreditirajo le najboljše ki pa takoalitako imajo. Manj kreditov, manj nakupov. V Nemčiji se trenutno recimo na veliko govori o odpuščanju v bančnem sektorju, ker je vedno manj kreditov in banke sedijo na denarju in ga ne obračajo. deflatorni učinek QE - prilivanje denarja v sistem. Vprašanje kje ta denar ostaja ampak v zgornjih treh postavkah ga ne vidim - zakaj bi potemtakem pridelal inflacijo? Folk ima realno vedno manj in za povrh varčuje in s tem ne bomo naredili inflacije. Eden od zanimivih scenarijev bi bil, da se nekako umetno res zgodi inflacija za neko obdobje in folk rata strah za prihranke in hop, po nakupih. provokativno vprašanje: Komu od vodilnih bi bila deflacija realno gledano zaželena in inflacije niti noče? |
| ||
[Osojnik]ker je ze kupil tujec :) (preostali obrat v turniscu -- ce hoces super planinske cevlje, jih delajo v prekmurju, normalno) |
| ||
kakor jaz berem zadevo od smitha, pri tej zadevi, o kateri poroca, ne gre za to, kaj je dolgo- ali kratkorocno, temvec paper, ki ga opisuje, dejansko skusa dokazati direktno korelacijo med smerjo obrestnih mer ter inflacijo -- ki pa je obratna od tiste, ki je veljala doslej. no, ce bi to veljalo in veljalo v splosnem, potem bi recimo volcker sel v zgodovino kot nobody ali v najboljsem primeru kot totalni luzer, ki je dosegel obratno od tistega, kar je nameraval. in trichet bi bil s svojim dvigom evrskih om v carsko napacnem trenutku cisti genij. pa ni tako. tako da meni cela zgodba precej vlece na to, da tudi akademiki ne zivijo v abstraktnem svetu idej in so ljudje s cupavo dlakavimi lastnostmi kot vsi ostali. ko se poljubna publika na nekaj napali, da je najboljse na svetu oziroma ziher stvar, ni naslednji korak to, da se pomiri, temvec se napali na to, da zdaj je pa tisto najbolj grozno na svetu oziroma je ziher stvar ravno obratno od tistega, kar je publika verjela prej z enako gorecnostjo. zgodba, da bo QE naredil inflacijo (kaj sele hiperinflacijo), je sla v 3pm. in vsi njeni marketinski in akademski in tudi politicni priveski. (no, ti zadnji bolj pocasi odhajajo :) in zdaj namesto cisto enostavnega razmisleka o tem, da se nic ne dogaja v vakuumu in rezultat ni rezultat samo enega faktorja, pa da bi se mogoce malo skulirali glede hudih velikih absolutnih idej in razumeli vso globino pojma "it depends" -- dobimo spet nov juris, tokrat v drugo smer. tvoj komentar glede demografike pa je povsem na mestu. tudi demografika je poleg crkovanja preseznih bilancnih in drugih kapacitet ena od deflatornih sil, ki iznicujejo neto ucinek inflatornih potez. * zadnji popravek: 08.11.14 16:23 |
| ||
[ciciban]manjša se ne zgolj tam, kjer je priseljevanje dovolj visoko. evropska prva liga. edina dva naroda v evropi, ki (zaenkrat še) obnavljata sama seba sta albanci in turki. v prihajajočih desetletjih pa bo kitajska poskrbela za globalno staranje in s tem globalno deflacijo. poleg vsega kar si naštel, je sedaj še izrazito deflatorno nižanje cen nafte oz. nasploh vseh surovin. nafta je prav gotovo trenutno največja deflatorna sila. še vedno je to blago katere cena vleče vse ostale cene za sabo, gor ali dol. vsaj meni se tako zdi. provokativno vprašanje: Komu od vodilnih bi bila deflacija realno gledano zaželena in inflacije niti noče?provokativni odgovor so verjetno (ne samo slovenski) upokojenci. saj oni so vodilni in odločajo vsake volitve. :-) kakorkoli že, praviloma imajo upokojenci visoke prihranke in (relativno) nizke tekoče prihodke - njim deflacija ustreza. načeloma tudi nam vsem, ki imamo ali vsaj delamo na tem, da bi imeli čim večje prihranke. vem pa, da si ti mislil na povsem druge "vodilne". tistim pa deflacija niti približno NE ustreza. |
| ||
[crt]moj komentar je v bistvu bil v smeri: glede QE se dodatne milijarde niso pretočile v realnost oz. potrošnjo ampak so nekje v oblakih in nimajo (zaenkrat) veze z višanjem ali nižanjem inflacije ker so (skoraj) decoupled od tega fenomena Zato: ostajamo pri trenutno edinih naravnih silnicah - demografija, razdolževanje, padanje cen surovin ipd. - deflacija če pa od milijard jutri vsak od nas dobi ček za jurja in ajmo v šoping, pa QE lahko postane bolj oprijemljiva zadeva kar se povezav z inflacijo/deflacijo tiče * zadnji popravek: 09.11.14 07:59 |
| ||
[ciciban]ni cisto tako, ker abe direktno targetira nikkei kot feelgood faktor. vec o tem cez 30 sekund (yes, seriously). vendar je pac rezultanta se vedno taka, kot je. verjetno pa bi visanje plac imelo bolj neposredne posledice, jasno. če pa od milijard jutri vsak od nas dobi ček za jurja in ajmo v šoping, pa QE lahko postane bolj oprijemljiva zadeva kar se povezav z inflacijo/deflacijo tičejaponci so v etapi od 2000 naprej med drugim eksperimentirali tudi ze z direktnimi darili, ce se prav spomnim... se pa zdajle ne podrobno, zakaj so nehali. vendar bi komot verjel, da bodo slejkoprej spet. |
| ||
[crt]sej, a niso ta eksperiment američani uspešno zaključili s triletnim boomom DJ, inflatornih učinkov pa od nikoder? zato menim da QE skoraj decoupled. but maybe i just dont understand.. ;) |
| ||
[ciciban]fedova domaca inflacija je med velikimi cb, ki targetirajo 2%, se najblizje tarci. vendar inflacija tu ni edini cilj, kolikor spremljam, se fed trenutno ravna predvsem po zaposlenosti. ne glede na to je jasno, da je qe, kot ga poznamo, v bistvu racunanje na trickle down effect, ki pa je v praksi, kako bi rekel, nekolko izmuzljiv. bolj direktna oblika bi dejansko bila, da vzames tistih XXX mrd in jih direktno razdelis. pa smo pri utd :) |
| ||
[crt]e baš to :) |
| ||
http://www.project-syndicate.org/comment... sicer sem prakticno ziher, da so japonci v preteklosti nekaj probali na to temo in da sem celo nekje ze omenjal to... ampak trenutno mi je totalno iz glave padlo.. |
Moj portfelj - potrebna registracija
Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.
Kako začeti?
- Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
- Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.
HYPO Depozit
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,10%
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,09%
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,07%
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,05%
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,05%
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,05%
Obresti:
0,42 €
Povejte svoje mnenje
Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?
