Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 20:05
-3,69 %
6.216,09
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 15:51
-2,63 %
987,75
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Pregled novic

 |  Deluje od 12.11.2010 kot razširitev dotedanjega jutranjega pregleda v forumu.
2015     >     1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Arhiv po letih: 2016 | 2015 | 2014

Za vas poiščemo aktualne novice. Ali naj jih dostavimo na vaš email - vsak dan zjutraj?   DA, pošiljajte


Pregled za dan 25.11.15


25.11. Slabe terjatve izjemno velika težava tudi za slovenski bančni sistem [rtvslo.si]
V Sloveniji so imele banke konec junija letos za 5,9 milijarde evro slabih terjatev oz. 14,2 odstotka vseh izpostavljenosti. Po podatkih evropskega regulatorja smo po tem kriteriju v samem evropskem vrhu – EBA je za Slovenijo vključila podatke NLB in NKBM, kar nas uvršča na drugo mesto po odstotku slabih posojil – pred nami je le Ciper. Tudi z upoštevanjem celotnega bančnega sistema je ne bi odnesli dosti bolje – uvrstili bi se nekako okrog petega mesta.
25.11. Evropske banke sedijo na bilijonu evrov slabih kreditov [theguardian.com]
Pregled evropskih bank je pokazal, da imajo v svojih portfeljih še vedno enormno veliko slabih posojil, teh je za več kot bilijon evrov, torej približno za toliko, kot znaša BDP celotne Španije. Tudi po deležu slabih kreditov v svojem protfelju so evropske banke precej na slabšem kot na primer ameriške.
25.11. Sprememb pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov ne bo [rtvslo.si], [finance.si]
Po predlogu se stopnja davka za dobičke iz kapitala ne bi nič več postopno zniževala, ampak bi ves čas imetništva ostala pri 25 odstotkih, a ker je minister Mramor naletel na toliko nasprotovanja, zdaj ta predlog umika, prav tako pa ostale predloge davčne reforme za nekaj časa umika z mize: »Glede drugih sprememb pa smo se odločili, da jih letos še ne bomo predlagali, ampak si bomo vzeli čas in iskali rešitve, ki bi bile sprejemljive tudi za gospodarstvo. Če jih bomo našli, jih bomo našli, če ne, jih pač ne bo.«
25.11. Švedska zaloputnila prej široko odprta vrata beguncem [theguardian.com]
Švedska je bila precej odprta za priseljence in pribežnike z vojnih območij, a pravijo, da enostavno ne zmorejo več, zato so povsem obrnili ploščo in bodo sprejeli kar se da malo prišlekov; vrata bodo odprli le še za toliko prebežnikov, v kolikor jih bo silil dogovor EU.
25.11. Le mirno kri Ankara in Moskva [theguardian.com]
… pozivaju v Guardianu ob turški sestrelitvi ruskega letala, ki je v misiji proti Siriji za kratek čas očitno kršilo turški zračni prostor. Če ne drugega incident kaže na očitno dejstvo, da zavezniki, ki naj bi se bojda v Siriji borili z ramo ob rami pravzaprav bijejo vsak svojo bitko: ZDA tolčejo po Asadu, Francozi po Isisu, Turki po Kurdih, Rusi pa po vseh Asadovih nasprotnikih. V čudni situaciji se nahaja tudi Nato, ki ga Turčija poziva na pomoč, a je ta deklarativno precej drugače pozicionirana, kot pa v resnici na terenu.
25.11. Uhojena pot industrializacije ne pelje več do cilja? [wsj.com]
Harvardovec Dani Rodrik zbira podatke o industrializaciji držav skozi zgodovino in se sprašuje, ali je uhojena pot nehala voditi do cilja; ZDA, mnoge države Evrope in v veliki meri tudi Kitajska so v svojem razvoju prehodile podobno pot kar se tiče industrializacije in tipične tovarniške proizvodnje; hiter razvoj z industrializacijo, povečanje deleža tipične tovarniške proizvodnje tja do četrtine gospodarstva, ob tem razmeroma solidne plače za delavce, nato pa počasi prehod v postindustrijsko družbo, ko se začne delež proizvodnje spet manjšati. Indija in mnoge druge azijske države pa tudi afriške očitno te poti ne morejo več ubrati. Pri vseh je delež klasične proizvodnje začel padati že precej prej in pri precej nižjih prihodkih. Nekako preskakujejo v dobo postindustrializacije, a ostajajo tudi brez dovoljšnjega gospodarskega napredka, ki bi prinesel blaginjo. Pri klasični proizvodnji jim danes veliko oviro predstavlja Kitajska, pri storitvah pa je težava doma šibek trg, hkrati pa tudi tuji trgi ne prinašajo več dovolj novega povpraševanja.

Če bi imeli uporabniško ime in bili z njim prijavljeni, bi tukaj lahko vnesli svoj komentar.

Dosedanji komentarji

#142298  25.11.15 11:26  MrModgovori / citiraj  |  shramba  

>Po podatkih evropskega regulatorja smo po tem kriteriju v samem evropskem vrhu – EBA je za Slovenijo vključila podatke NLB in NKBM, kar nas uvršča na drugo mesto po odstotku slabih posojil – pred nami je le Ciper.

A to izvira iz FUD, ki ga širi BS?

M
#142353  25.11.15 20:14  Fajnenshl tajmsodgovori / citiraj  |  shramba  

"Slabe terjatve izjemno velika težava tudi za slovenski bančni sistem"

Ne me basat... a res?? :D
#142363 (odg: #142353 Fajnenshl tajms)  25.11.15 20:18  matic7odgovori / citiraj  |  shramba  
[Fajnenshl tajms]

"Slabe terjatve izjemno velika težava tudi za slovenski bančni sistem"



Ne me basat... a res?? :D


že odkar pomnim, je slovenski bančni sistem v težavah :)
#142373 (odg: #142363 matic7)  25.11.15 22:38  nomadodgovori / citiraj  |  shramba  
[matic7]

že odkar pomnim, je slovenski bančni sistem v težavah :)
Verjetno se jim bolj splača biti v težavah ... če imaš dobiček, ga poberemo, izgubo, pa dokapitaliziramo ;)
#142383  26.11.15 08:30  pipsodgovori / citiraj  |  shramba  

Pa kaj je s temi novicami?? En dan je naš bančni sistem čist v k, drug dan je ok napram drugim EU bankam. Čist nasprotujoče novice... Ali res imamo še toliko slabih posojil, ali je samo plačilna nedisciplina popolnoma v buli pri nas?
#142393 (odg: #142383 pips)  26.11.15 09:09  shamoodgovori / citiraj  |  shramba  

(bančni) sistem je kakor je in približno deluje. Ta približno velja zadnjih 500 let, ne za zadnjih 10.

To, a je dober ali slab pa je dnevna novica glede na željen interes:

a) dela se dobro.. naložbe, službe v bankah in nadzoru morajo ostati

b) dela se slabo .. naložbe, službe v bankah in nadzoru se morajo zamenjat

Ni mi čisto jasno, kateri vrstni red vzrok-posledica je večinski. Ne bom pa negativističen a priori :)

Obstaja tudi opcija samo "šinfanja" in "soljenja pameti" brez višjega interesa ..zgolj za hranjenje posameznikovega ega in/ali z interesom naklade rumenega tiska.. in obiska forumov :)

Delno povezano .. http://www.becomingminimalist.com/there-...
#142413 (odg: #142393 shamo)  27.11.15 07:26  cicibanodgovori / citiraj  |  shramba  
[shamo]

Obstaja tudi opcija samo "šinfanja" in "soljenja pameti" brez višjega interesa ..zgolj za hranjenje posameznikovega ega in/ali z interesom naklade rumenega tiska.. in obiska forumov :)

Delno povezano .. http://www.becomingminimalist.com/there-...
Great minds discuss ideas; average minds discuss events; small minds discuss people.
#142418 (odg: #142413 ciciban)  27.11.15 07:54  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[ciciban]

Great minds discuss ideas; average minds discuss events; small minds discuss people.
stranski ucinek: dokler taprvi skuzijo strategijo, so jih zadnji ze zjebali z vezami na terenu.

#142423 (odg: #142418 crt)  27.11.15 17:02  cicibanodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]



stranski ucinek: dokler taprvi skuzijo strategijo, so jih zadnji ze zjebali z vezami na terenu.


“Being challenged in life is inevitable, being defeated is optional.” - Roger Crawford







Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>