Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 09:15
4,66 %
10.099,66
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 07:15
0,89 %
1.258,77
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Pregled novic

 |  Deluje od 12.11.2010 kot razširitev dotedanjega jutranjega pregleda v forumu.
2016     >     1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Arhiv po letih: 2016 | 2015 | 2014

Za vas poiščemo aktualne novice. Ali naj jih dostavimo na vaš email - vsak dan zjutraj?   DA, pošiljajte


Pregled za dan 04.03.16


4.3. Dobri podatki iz trga dela v ZDA [marketwatch.com]
V ZDA je bilo februarja ustvarjenih krepko več novih delovnih mest od pričakovanj analitikov. Rast plač je po drugi strani razočarala. Glede na podatke in pričakovanja, da bo ECB v četrtek še povečala stimulacije, gre naslednje višanje obrestnih mer v ZDA pričakovati na junijskem zasedanju.
4.3. Kako bo EU rešila šengen [finance.si]
Evropska komisija bo predvidoma danes predstavila časovni načrt za rešitev šengna. Z načrtovanimi ukrepi želi, da bi do konca leta članice šengna odpravile izredne ukrepe, ki so jih uvedle ob begunski krizi.
4.3. Jože Colarič: »Pri prevzemih ne smeš biti preveč požrešen, da se ti kost ne zatakne« [dnevnik.si]
Tako Krkina prodaja kot dobiček sta lansko leto upadla v primerjavi z letom prej. Glavni krivec je bilo razvrednotenje lokalnih valut v vzhodni Evropi. Za letos prvi mož Krke vendarle napoveduje rast prodaje.
4.3. Le še IMF lahko reši Brazilijo [telegraph.co.uk]
Brazilija je na poti k IMF. Prej bodo vodilni to spoznali, prej bodo lahko začeli z reformo gospodarstva. Politična in gospodarska kriza sta po mnenju analitikov že presegli točko, na kateri druge rešitve, kot pa IMF, država nima.
4.3. Zakaj so se v ZDA odpovedali jedrski energiji? [vox.com]
Izpusti niso glavni razlog. Ta se skriva v ceni gradnje. Povprečna cena gradnje nove jedrske elektrarne stane med 5 in 10 milijard ameriških dolarjev, kar pomeni, da je jedrska energija postala zelo draga. Še pred 50 leti, ko smo doživeli "bum", je bila cena tudi za več kot šestkrat cenejša.
4.3. Čas za prodajo Chesapeake Energy [seekingalpha.com], [nytimes.com]
Delnice podjetja Chesapeake Energy so v zadnjih dneh uprizorile neverjetno rast, saj se je njihova vrednost iz 1,59 dolarja za delnico (12. februarja) zvišala na 4,27 dolarja za delnico (včeraj). V kolikor pa cene nafte ter zemeljskega plina ne bodo okrevale, podjetju grozi stečaj.
4.3. Kaj poganja rast cen nafte? [marketwatch.com]
Upanje na nižjo proizvodnjo nafte v ZDA poganja rast cen. Kriza na naftnem trgu ter nižja prodajna cena iz trga iztiskata manjše proizvajalce. ZDA so še leta 2015 v povprečju proizvedle 9,4 milijona sodčkov nafte dnevno. V letu 2016 naj bi se proizvodnja znižala na 8,7 milijonov sodčkov, v letu 2017 pa na 8,5.

Če bi imeli uporabniško ime in bili z njim prijavljeni, bi tukaj lahko vnesli svoj komentar.

Dosedanji komentarji

#142999  04.03.16 09:14  borutmezodgovori / citiraj  |  shramba  

Zdravo

Slučajno naletel na tole pa me zanima, če kdo pozna:

http://www.mojaelektrarna.si/
#143000 (odg: #142999 borutmez)  04.03.16 09:31  matic7odgovori / citiraj  |  shramba  
[borutmez]

Zdravo



Slučajno naletel na tole pa me zanima, če kdo pozna:

http://www.mojaelektrarna.si/


zakaj se tole čudno sliši:

"Sončne panele oziroma vaše posojilo lahko unovčite kadarkoli in povrnili Vam bomo celoten znesek danega posojila plus pripadajoče obresti. Časovna vezava, ki velja denimo pri vezanih bančnih vlogah, tukaj ne obstaja.

sicer ne poznam, ampak če si predstavljam naložbo v panel, ki mu poteče rok trajanja, potem ne razumem zakaj bi mi povrnili celoten znesek?

http://www.zurnal24.si/moja-elektrarna-l...
#143001  04.03.16 10:06  vzajemciu (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Sam sem že naletel na nekaj ljudi, ki so imeli to naložbo in kot so povedali, tudi funkcionira. Kjer pa vidim nevarnost, donos sigurno ni garantiran kot to navajajo. Mogoče neke vrste garancijo predstavlja cena, ki jo določi država oz. tisti, ki elektriko odkupuje. Vendar:

- gre za projekt v Sloveniji in je očitna nevarnost, da lahko slovenska politika pravila igre kadarkoli spremeni

- vzdrževanje panelov: kaj če pride do kakšne hujše toče ali česa podobnega? Kakšen je strošek vzdrževanja/popravila in kaj to pomeni zate?

- morebitni novi davki, kar sploh v Sloveniji ni izključeno

- še enkrat slaba razpršenost: gre za projekt, ki se nahaja izključno v Sloveniji.

Kar se tiče mojih informacij, naj ne bi šlo za piramido ali kaj podobnega ampak za pravi projekt. Sigurno pa ne gre za garantirano donosnost ker je ta odvisna od "počutja" države in tudi drugih dejavnikov, povezanih z vzdrževanjem. Velika pomanjkljivost je tudi zelo slaba razpršenost in že ena večja naravna katastrofa v manjšem delu Slovenije lahko vpliva na končni rezultat. + ne pozabite na obdavčitev, saj bi morala biti ta izplačila obdavčena kot dividende, torej 25%.

Torej, da povzamem: verjetno gre za pravi projekt, a ta še vedno nosi precejšnja tveganja in nobena naložba s 5-odstotno donosnostjo (predvidevam, da neto 3,75 odstotka) ni garantirana. Če se odločiš za investicijo, najprej seveda povprašaj o številu že izpeljanih projektov, njihovem denarnem toku, o višini zbranih sredstev in si seveda tudi osebno oglej solarne panele, glede na to, da so v Sloveniji.

Podobno, vendar bistveno bolj razpršeno naložbo sicer imamo tudi pri nas. Trenutno imajo izpeljanih več kot 140 projektov po celi Evropi in ne gre samo za sončne elektrarne ampak večinoma za bioplinarne, naprave za uravnavanje napetosti itd.

http://denarnisupermarket.vzajemci.com/i...

Lp, Myhajlo
#143002 (odg: #143001 vzajemciu)  04.03.16 11:24  borutmezodgovori / citiraj  |  shramba  

Na njihovi spletni strani piše, da se donos izplačuje kot obresti.

Paneli naj bi bili zavarovani. Za vsem skupaj stojijo Avstrijci, kjer naj bi taki projekti tudi že obstajali.

Meni je pri vsem skupaj najbolj čudna ta kar 5% donosnost. Tudi, če bi prek tega financirali sam projekt bi na banki dobili bolj ugoden kredit.

Zato sprašujem. Več ljudi več ve.
#143003  04.03.16 11:30  pipsodgovori / citiraj  |  shramba  

Odkupno ceno so kar fajn oklestili par let nazaj. Torej je vse odvisno od lege, če imaš pozicijo obrnjeno na jug nekje kjer je veliko sončnih dni, se mogoče še splača. Seveda, kot je že admin napisal, če država ne bo kakorkoli posegala v dodatno obdavčitev. Kar se pa lahko hitro zgodi glede na to da imajo nekateri, ki so naredili leta nazaj, garantirano nevzdržno visoko odkupno ceno.
#143004 (odg: #143002 borutmez)  04.03.16 13:39  vzajemciu (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Kar se tiče financiranja prek banke, je v tujini tudi kar pogosta praksa, da se financira s pomočjo vlagateljev. Banke imajo po navadi dodatne zahteve in tudi izplačila sredstev podjetjem za projekt lahko omejujejo ter razdelijo na več tranš in se nato vtikajo v vsak dejavnik projekta. Če pa je možnost, da se sredstva usmeri direktno v projekt brez nekoga, ki ti bo narekoval v koliko obrokih ti bo izplačal in posledično tudi zavlekel projekt za več let, je seveda tak način financiranja pogosto smiseln.

Vsaj moje mnenje je, da je projekt tak kot ga opisujejo, le za obdavčitev sem kar močno prepričan, da so izplačila obdavčena (torej glavnica brez davka, obresti 25% - taka praksa je tudi v tujini). Prav tako bi spet izpostavil nizko razpršenost. Po mojem mnenju (na podlagi nestrokovne raziskave) je sicer možnost za izgubo nizka in omejena, možnost za kak dober donos je pa tudi nizek. Lahko sicer služi kot dopolnitev obstoječega portfelja (če je vse tako, kot zapisano), sigurno pa ne kot alternativa depozitu.

Lp, Myhajlo







Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>